17 pesmi iz zbirke "Prezrta opozorila" sem snemal v obdobju od leta 1982 do 2002 z zelo raznolikimi zasedbami.

​

Priredbe sta prispevala Milan Ferlež Žajfek in Jože Hauko,

sodelujoči glasbeniki so bili pa:

​

Bobni: Ratko Divjak in Mišo Gregorin,

Klavir: Silvester Stingl,

Klavir in klaviature: Miran Juvan,

Kitara in banjo: Milan Ferlež,

Kitara: Primož Grašič,

Kitara in nepojoča žaga: Dušan Uršič,

Kontrabas: Žiga Golob in Lado Rebrek,

Bas kitara: Jože Hauko,

Tuba in pozavna: Alojz Bezgovšek B'gi, 

Pozavna: Andrej Koletič in Lojze Krajnčan,

Trobenta: Petar Ugrin,

Klarinet: Borut Bodo Bučar, Iztok Pečar Pecl,

Saksofon: Hugo Šekoranja,

Harmonika: Martin Žvelc,

Orglice: Miro Božič,  

Citre: Karli Gradišnik,

Petje: Zmešani pevski zbor RadiaDur.

Vseh 17 pesmi, posnetih od leta 2012 do 2020,
pod naslovom "Prezrti prezir" nosi pečat genialnosti teh petih glasbenikov:

Primož Grašič

akustične kitare

električne kitare

Aleš Avbelj

bas kitara

kontrabas

Grega Forjanič 

priredbe

sintesizer

Aleš Rendla

bobni

tolkala

Blaž Jurjevčič

klavir

sintesizer

Poleg njih so na snemanjih sodelovali tudi:

​

Trobenta: Gregor Grašič,

Saksofoni, klarinet in flavta: Blaž Trček in Primož Fleischman,

Orglice: Miro Božič,  

Fagot: Miha Petkovšek,

Glasovi: Janina Grašič in Pro Anima Singers.

Ponosen sem na dejstvo, da si je Primož Grašič vzel čas in z veseljem posnel instrumentalne verzije nekaterih pesmi iz albuma Prezrti prezir.

P.S.

Že vso svojo delovno dobo  zasebno, kantavtorsko in poslovno delujem v izrazito sovražnem okolju. O vzrokih na dolgo in široko ne bom razglabljal, le omenim naj svoj življenjski nazor in posledično politično opredelitev, poleg tega pa seveda tudi svojo pronicljivo razmišljujočo zoprnijo in svoj ostri jezik (da ne bo izpadlo, da mislim, da so vsega krivi drugi).

Edina skupina ljudi, ki me je vedno in v vseh primerih sprejemala, kot spoštovanja vrednega »sotrpina«, so glasbeniki, s katerimi sem imel čast sodelovati. Najlepši trenutki v njihovi družbi, so bili tisti, ko sem od marsikoga od njih, prekaljenih virtuozov, prejel priznanje za kakšen avtorski element, bodisi kar zadeva besedilo, ali/in celo glasbo.

Za tak odnos se nekaterim od naštetih nisem imel priložnosti, ali celo časa zahvalit, saj so že na drugi strani...

Morda tudi zato ne, ker je šele poznejši čas pokazal,  kako zelo izjemen je bil njihov odnos do mene, kot glasbenika – naivca. Zato se jim zahvaljujem tukaj in zdaj na takole skromen način.